spacer
spacer search

NaMat
Napredni materiali in tehnologije

Search
spacer
header
Meni
Domov
O platformi
Člani NaMat
Publikacije in dokumenti
Povezave
FAQ
Dogodki
Kontakt
Prijavnica
Zaznamki
 
Domov arrow FAQ

Pogosta vprašanja (FAQ) Natisni E-pošta

VPRAŠANJA IN ODGOVORI o TP NaMat

1. Opis platforme NaMat

·        Kaj je Tehnološka platforma za napredne materiale (NaMat)?
Napredni material je čuden izraz, boljšega pa ne vemo. Novi materiali bi bilo netočno, saj se mnogim starim materialom v novih vlogah napoveduje fantastična bodočnost. Lan je že poglavitna sestavina mnogih avtomobilskih delov, kompoziti, v celoti izdelani iz lesa pa utegnejo postati najpomembnejši polimeri. Platforma napredni materiali pač zajema izdelavo ali predelavo tistih materialov, katerih poraba se hitro veča, v katerih razvoj se mnogo vlaga in so predmet mnogih inovacij. Polimeri so tu na prvem mestu, zlasti tisti iz obnovljivih bioloških virov. Kompoziti, tehnična keramika, kovine za elektroniko, napredni tekstilni materiali, ki sestavljajo platformo, imajo prav tako obetajočo prihodnost.
·        Kako in kje se je porodila ideja za ustanovitev platforme?
V Grozdu plasttehnika, ki združuje kar 80 podjetij, trdo čutimo razkorak med znanostjo in prakso, saj na področju predelave plastike ni bilo ne izobraževanja ne raziskav, vlaganja pa predvsem v stroje, ne pa tudi v razvoj izdelkov. Krčevito smo se trudili vključiti se v evropske raziskovalne projekte. Usmeritve nove lizbonske strategije so nas, še preden so bile sprejete, močno pritegnile. Tako smo že na začetku letošnjega leta formirali iniciativno skupino za TP NaMat, v katero smo razen članov grozda pritegnili še nekaj firm in institucij. Postavili smo tudi zasnovo skupne strategije in ciljev ter podpisali pismo o nameri.
·        Kdo vse so ustanovitelji (napišite iz katerih dejavnosti prihajajo, ne poimensko)?
Poleg plastičarjev so se pozneje platformi priključila podjetja, ki jih zanimajo sodobni materiali za elektroniko, tehnična keramika, materiali na bazi lesa, najsodobnejši materiali za tekstilno industrijo in materiali iz področja gumarstva. Pridružile so se tudi strojne in kemijske fakultete, instituti, zavodi in tehnološki centri, ki se ukvarjajo s temi materiali. Širšo javno podporo pa smo dobili z vključenjem ustreznih združenj Gospodarske in Obrtne zbornice, Razvojne agencije in že tudi predstavnika resornega ministrstva. Menimo, da moramo dodelati strateške in akcijske dokumente ter se vključiti v evropsko platformo, preden pritegnemo finančne institucije in predstavnike javnosti in kupcev.
·        Kaj je glavni namen oziroma cilj ustanovitve platforme?
Prvi kratkoročni cilj naše in evropskih platform je dogovoriti se, katere bodo razvojne prioritete in kako bomo na njih uskladili delovanje podjetništva in znanosti. Evropski cilj je skozi te dogovorjene prioritete usmeriti razvojne vzpodbude preko raznih programov, npr. 7.okvirni program. Usodna napaka pa je omejiti poslanstvo platform zgolj na dogovarjanje, tako neambiciozne so v prvih zapisih celo nekatere evropske platforme. Končni cilj platform je vendarle prepoznati sedanje in bodoče izzive in nevarnosti, najti pot in zagotoviti rešitve za te izzive. Usodno zmotna so pričakovanja nekaterih ustanoviteljev, da gre predvsem za mehanizem za pridobivanje razvojnih podpor, evropskih in domačih. Šlo bo za ostro bitko za možgane, kdo si bo uspel prisvojiti večji delež na novo ustvarjenega znanja in inovacij, kdo bo v večji meri izkoriščal kar bogato zastavljen potencial v znanstveni seriji. Denarne pomoči, če ne prinesejo novosti, so za firme le kratkotrajna škodljiva potuha.
·        Kako močna je slovenska industrija na področju naprednih materialov oziroma na katerih področjih ima največ možnosti?
Med materiali prihodnosti tudi v Sloveniji močno dominirajo polimeri. Premalo je znano, da smo po predelavi plastike s 165 kg na prebivalca premočni svetovni rekorderji, v to pa ni vključena količina predelanih polizdelkov, npr. folij v kozarce ali mape, profilov v okna, čeprav je tudi to predelava plastike. To smo s pomočjo GZS nedavno dokazali s pomočjo zunanjetrgovinskih podatkov. Proizvodna statistika namreč daje povsem izkrivljeno sliko, ker manjši proizvajalci podatkov ne oddajajo, večji pa plastične komponente prištevajo k svoji npr. kovinski- ali elektropanogi. Seveda smo rekorderji tudi po številu podjetij, imamo jih 1.600 in še 300 orodjarn, ki v pretežni meri oskrbujejo z orodji ravno plastičarje. Pomembneje pa je, da imamo tudi večino najsodobnejših tehnologij, npr. večkomponentno in plinsko brizganje, koekstrudiranje, praktično vse kompozitne tehnologije, imamo tudi posamezna dobra podjetja na področju keramike, sodobnih kovin, na drugih področjih pa šele začenjamo. Izjemna prepletenost naših podjetnikov z najsodobnejšimi zahtevami orodjarstva in predelave plastike ponuja največ možnosti ravno na tem področju.
·        Kakšno vlogo ima lahko slovenska industrija na tem področju v Evropi? Katere so naše glavne prednosti in katere slabosti?
V evropskem prostoru smo uveljavljeni predvsem kot proizvajalci komponent, le izjemoma tudi s končnimi izdelki. Na oko se zdi to slabo, češ, brez blagovnih znamk, brez smetane, ki jo pobere, kdor daje izdelek na široki trg. Vendar pa je v tej panogi uspešna le ostra specializacija in kar nekaj jih imamo, ki so najboljši na svojem področju in vedno znova najboljši in imajo v svoji tržni niši visoko zveneče ime. Najboljši so tisti, ki kombinirajo več zahtevnih materialov in tehnologij. Ravno te pa bo povezovala naša platforma. Med večje prednosti gotovo spada s samorastništvom pridobljena inovativnost in funkcionalna znanja, nevarna slabost, ki jo krčevito poskušamo rešiti, pa postaja pomanjkanje rednega izobraževanja na tem področju. Obseg potrebnega znanja se skokovito veča, samouki imajo preveč nevarnih lukenj v znanju. Vse bolj pa sem prepričan, da postaja pogubna tudi naša opevana pridnost, že kar deloholizem. Predvsem podjetniki neprestano delajo, zmanjkuje jim časa za izobraževanje, razmislek, načrtovanje, odpiranje novih trgov. Predvsem pa utrujene glave niso gojišče inovativnih idej.
·        Kaj vse je bilo v okviru NaMat do sedaj že narejenega?
Glede na kratko obdobje ne prav mnogo, a tudi ne manj kot v drugih platformah. V večjem številu smo se sestali trikrat, že kar precej uskladili strategijo, cilje in prioritete delovanja. Imamo svojo spletno stran in aktivne povezave s podobnimi iniciativami v tujini. Te dni smo imeli tudi mednarodno konferenco. V drugih aktivnostih gre predvsem za nadaljevanje projektov, ki jih je zastavil že GROZD.
·        Kako je s financiranjem delovanja in projektov, ki jih boste vodili znotraj NaMat? So v EU predvidena kakšna sredstva za financiranje take platforme? Ste se že prijavili na kakšen razpis?
Financiranja delovanja evropskih platform najbrž ne bo, člani pa se bodo lahko prijavljali na konkretne projekte, saj bodo imeli od platform postavljeno prioriteto. Je pa MVZT objavilo razpis za pomoč pri ustanavljanju platform, na katerega smo se seveda tudi prijavili. Sicer smo se financirali sami, čeprav je zaradi več potrebnih poti v tujino razmeroma drago.
·        Kateri bodo naslednji koraki v NaMat?
Predvsem želimo pritegniti še ostale najpomembnejše igralce, ter zares detajlno uskladiti cilje, strategijo in področja delovanja. Najtrši oreh bo seveda vključevanje v evropsko platformo, saj jo želimo pred tem nekoliko spremeniti. Da bo vključevala polimere v tolikšni teži, kot jim gre.
·        Ali se bodo v NaMat vključevali še drugi člani – so v Sloveniji še podjetja, ki bi lahko bili člani, pa še niso?
V vseh naših platformah so najaktivnejši člani, ki so bili aktivni tudi v grozdih, kjer pa ni bilo nekaterih največjih podjetij. To se nadaljuje tudi v platformah. Največja podjetja so včasih samozadostna, čeprav ne povsem upravičeno, saj človek in osel vesta več kot človek.

2. Kaj so platforme


 ·        Kaj so tehnološke platforme ter kdaj in zakaj jih je EU ustanovila?
Izdelke prodaš, če so cenejši, boljši, ali pa atraktivna novost. Razvita Evropa ima 12 krat dražje delo, 2 krat dražjo opremo in za tretjino dražje surovine, noče se odreči blagostanju, sociali in očuvanju okolja. Cenejša torej ne more biti, tudi boljša ne prav dolgo, lahko pa razvija vedno nove atraktivne izdelke in nove potrebe. Odločilne prednosti ji dajejo visoko razvite najrazličnejše vede na majhnem prostoru, a le če se bo to znanje zlilo v celoto in prekvasilo s podjetništvom. O tem si je edina tudi evropska komisija, ki kot orodje za dosego tega cilja vidi tehnološke platforme. Kadar uspe skupini podjetij iz perspektivne, za državo strateško važne panoge združiti moči okrog istih ciljev, pritegniti za uresničevanje teh ciljev vso potrebno znanost, tudi denar in javno podporo, nastane platforma, ki bo cilje tudi zmogla uresničiti. Za področja, kjer nastajajo nacionalne platforme v več državah, se le-te povežejo v evropsko tehnološko platformo. Bistvena novost pa je, da bo EU razvoj finančno podpirala preko 7. okvirnega programa in drugih mehanizmov, izključno na področjih, ki so jih prioritetno postavile tehnološke platforme. Skoraj gotovo bodo te prioritete podpirale tudi vlade držav članic, saj morajo nacionalne razvojne programe uskladiti z evropskim. Prvič doslej bodo torej gospodarstvo, znanost in politika skupaj odločali, katere prioritete je potrebno podpreti. Platforme pa naj bi vodilo gospodarstvo.
·        Koliko je v Evropi že platform?
Nekatere evropske platforme so se ustanavljale, še preden je komisija z novo lizbonsko strategijo uzakonila tovrstno politiko. Za to je več razlogov. Mnoge, ki dovolj jasno čutijo, da samo povečana vlaganja in utirjanje gospodarstva in znanosti v isti tir lahko rešijo posamezne panoge, je skrbelo neizvajanje prve lizbonske strategije. Znanost in razvojna prizadevanja podjetij so ostala mimobežna, vlaganja v razvoj pa so se celo bistveno zmanjšala, medtem ko so jih Azijci in Američani drastično povečali. Nekateri, npr. gradbinci, so se počutili preveč odrinjene od sredstev za razvojne podpore. Trenutno je "registriranih" 26 evropskih platform. Bolj ali manj so vse v fazi ustanavljanja in priprave strateške agende s sprejetimi usklajenimi cilji. Nedvomno pa bo šele akcijski plan s sprejetimi zadolžitvami in odgovornostmi pomenil pravi začetek platform.
·        Ali so že vidni kakšni rezultati ustanavljanja platform?
Oprijemljivih, finančno merljivih rezultatov platform verjetno še ni, visok optimizem pa vzbuja živahno dogovarjanje med gospodarstvom in znanostjo o skupnih smereh razvoja. Osebno menim, da takega usklajevanja ni bilo, odkar so kralji usmerjali tako gospodarstvo kot univerze. Tudi pri nas je možganski potencial izjemno visok in taki so tudi izgledi za uspeh gospodarstva. Če bo le komu uspelo oboje usmeriti k istim ciljem. Znanosti se ni treba odreči odličnosti, ravno prav usmerjena bazna znanost pripelje do na trgu najuspešnejših novosti.

3. Predstavitev tehnološke platforme EuMat


 ·       Kaj je EuMat oziroma podjetja iz katerih dejavnosti so ga ustanovila?
Evropska platforma za napredne materiale in tehnologije bi naj pokrivala vse materiale, katerih poraba hitro raste in bo rasla še precej let. Za rešitev bodočih izzivov na področju standardnih materialov so namreč ustanovljene še platforme jeklo, gradbeništvo, tekstil, les... Žal pa je izpadlo tako, da so se v tej platformi našle institucije in nekaj podjetij, ki so predhodno sodelovali na več evropskih projektih, predvsem s področja elektronike. Tako so se tudi v tej platformi, kot prioriteta znašla jekla, visokotemperaturni materiali, kovine in keramika za mikro- in nanoelektroniko, kovinske prevleke. Polimeri pa so prisotni le kot sestavina multimaterialov in med biomateriali, torej le zelo obrobne skupine polimerov. V popolnem nasprotju s sliko v platformi je razmerje vlaganj v raziskave novih materialov v svetu, saj skoraj v vseh razvojnih megatrendih izrazito prevladujejo "pametni" polimeri.
·        Kaj je glavni namen ustanovitve platforme EuMat?
Glavni cilji EuMat so izdelati strateško razvojno agendo, ki bo identificirala potrebe v platformo zajetih panog in določila prioritete. Razen tega bo promovirala interdisciplinarno izobraževanje in usposabljanje, prenos tehnologij in inovacij, mednarodno kooperacijo in vpliv razvojnih aktivnosti na družbo, še zlasti npr. zdravje, varnost in okoljske rizike. Ti cilji so v primerjavi z osnovno zamislijo tehnoloških platform hudo skromni, kot da se osredotočajo samo na določitev prioritet, torej na črpanje evropskega in posledično državnega denarja. Ni besed o akcijskem načrtu, kdo, kako in kdaj bo izvedel aktivnosti, ki bodo reševale poglavitne probleme panoge, kakšna bo odgovornost izvajalcev. Vsi grozdi iz področja polimerstva, ki smo stkali dokaj trdno mrežo sodelovanja, smo si edini, da so že cilji vsakega izmed nas ambicioznejši. Tehnološke platforme pa bi naj bile predvsem učinkovitejše od grozdov.
·        Kaj je EuMat doslej že storil oziroma dosegel?
Nismo člani EuMat, zato nimamo dostopa do vseh podatkov, sklepamo pa, da so objavljeni dokumenti, npr. zasnova strateške agende, glavnina uspehov platforme. Seveda pa so konzorciji, predhodniki EuMat izjemno uspešni v dosedanjih evropskih razvojnih projektih, tudi v pridobivanju evropskih sredstev. Največ lahko povemo o položaju polimercev, saj po količinah in vrednostih za faktor prekašajo ostale napredne materiale. Plasttehnika ali "polimerna skupnost" je sestavljena iz dveh močno različnih skupin. Proizvajalci osnovnih polimerov spadajo med največje globalne koncerne in jih je vse manj. Mnoge evropske nacionalne šampione so prevzeli ameriški in azijski koncerni, ostalim dihajo za ovratnik. Evropa bo težko uvažajo rusko in arabsko nafto, jo predelala v najcenejšo plastiko in konkurenčno prodajala Kitajcem, kar zaradi Kitajske eksplozije še vedno uspešno počne. Čeprav je kemija in plastika glavni evropski adut, pa nizka vlaganja, malo patentov in nenazadnje šokantna pasivnost ob formiranju tehnoloških platform predstavljajo črne oblake na obzorju. Diametralno nasproten je položaj v drugem delu plasttehnike, to je pri proizvodnji opreme in orodij ter predelavi. V teh dejavnostih močno prevladujejo majhna podjetja. Na področju opreme in tehnologij je Evropa vodilna tako glede količin kot novosti in patentov. Razdrobljenost in premajhno sodelovanje pa utegne zaradi vse večjih cenovnih razlik in kratkovidnih selitev teh tehnologij v Azijo ogroziti tudi to panogo.
·        Na kakšen način se lahko prej omenjene težave odpravi?
Mnogo nas verjame, da je edini recept povezovanje možganov s podjetništvom v skupen organizem, ki vse svoje sile usmerja v isto smer, prav kot si zamišlja lizbonska strategija. Če pa bo Evropa premalo odločna pri usmerjanju in selektivni podpori s tem prizadevanjem, se bo končalo pri borbi za proračunski denar. V tem primeru bodo naši delodajalci zelo kmalu iz drugih celin.

4. Vključevanje NaMat v EuMat


 ·        NaMat razmišlja o vključitvi v EuMat. Kaj vse bi s tem pridobili?
Vključiti se v evropske platforme je enostavno, samo sprejeti moraš njihova pravila. Tudi mi bi se lahko in prijateljski grozdi iz področja plastike, pa se ni še nihče, ker se s tako postavljenimi prioritetami ne strinjamo. Ker bi vsak posameznik s priključitvijo moral sprejeti takšne pogoje, bi bili polimerci dobesedno asimilirani med manj pomembne skupine. Že nekajkrat smo se sestali, razmišljali tudi o ustanovitvi nove evropske platforme, vendar so nam predstavniki EU svetovali enotno platformo za vse napredne materiale. Dogovorili smo se torej, da kot predvideva lizbonska strategija, ustanovimo najprej platforme doma, med seboj uskladimo strategije in nato zahtevamo spremembo EuMat ali ustanovitev nove platforme. Tu potekajo živahne aktivnosti. Ta teden smo se sestali z najvišjimi predstavniki evropskih združenj v Mokricah in takoj zatem še v Bruslju.
·        NaMat je za svoje članstvo v EuMat postavil nekaj pogojev oziroma predlogov. S čim se torej NaMat ne strinja oziroma kakšni so pogoji?
EuMat kot vsaka platforma ima postavljene cilje in prioritete. Polimerce predvsem bodejo v oči prioritete. Menjati ali razširiti prioritete v skrajni fazi pomeni tudi več ust in večja bližina ob evropskem kolaču. V šestem okvirnem programu je bilo materialom namenjeno 17 md €, verjetno pa bo v sedmem okvirnem programu bistveno več, saj je ravno naš komisar g. Potočnik dosegel bistveno zvišanje sredstev za razvoj.
·        Koliko je možnosti, da bodo v EuMat sprejeli vaše zahteve?
Da bomo uspeli, sem povsem prepričan. Zdaj so se aktivirala tudi združenja, na naši strani so evropski uradniki in predvsem argumenti.
·        Kaj boste storili, če vaših zahtev EuMat ne bo sprejel?
V to ne verjamemo, zato še nimamo plana B. Tedaj bomo pač ustanovili novo tehnološko platformo, evropska komisija pa bo težko našla argumente, da je ne bi priznala.

5. Kaj so napredni materiali

 ·        Kaj vse sodi v kategorijo novih oziroma naprednih materialov?
Najpomembnejši so materiali, ki s svojimi funkcionalnimi lastnostmi omogočajo povsem nove pristope v prihodnosti. Polimeri tu igrajo nesporno vodilno vlogo. Polimerni fleksibilni ekrani z naravnimi barvami na oblačilih, zloženi v žepu, predstavljajo skupaj s polimernimi čipi, fotoadresirnimi polimeri kot nosilci informacij (zapis v delček molekule) vse svetovne knjižnice v žepu. Posel je vreden 5000 milijard €, samo čipi 800 md €. Leta 2015 bo proizvedenih 1024 (24 ničel) tranzistorjev. Mikro/nano elektronika daje 40 % prihodka v razvoj.
Polimeri bodo revolucionarizirali medicino. Časovno doziranje zdravil iz vsadkov, npr. "stent" v srčne žile je posel, vreden 70 md €, s 100 %-no letno rastjo, podobno polimerni mikrolaboratoriji v telesu, ki omogočajo neprekinjeno diagnozo na daljavo, mikrovsadki za slepe, gluhe, polimerne kosti in kmalu tudi funkcionalne mišice so že realnost, katere vrednosti še ni mogoče oceniti, saj jih bo kmalu uporabljal vsak zemljan.
Alternativni viri energije imajo bistveno večji potencial, kot beremo v poljudnih člankih. Vodikove celice so izvedljive samo s polimernimi membranami, veliki vetrni in podmorski generatorji le s kompoziti, nove polimerne fotovoltaične celice bodo preko 10 krat cenejše od starih silicijevih, pokrivale bi lahko 10 % energetskih potreb. Z uporabo vakuumskih superizolatorjev (proizvodnja že teče) v pasivnih hišah, polimernih prevodnikov, kompozitov v gradnjah (trg 910 md €) s strmo naraščajočim deležem plastike ter v vozilih (250 md € in 18 % rast), se bo velik del energije prihranilo. Fuzijski nuklearni reaktorji naj malo počakajo.
Polimeri prodirajo tudi v farmacijo (541 md €) in prehrano (810 md €) kot bistven element, ne le najprimernejša embalaža. Med biopolimeri so namreč najobetavnejša zdravila proti HIV, raku..., zanesljivo pa bodo živila trajno hranili v okusno užitno nano-barierno embalažo.
Za primerjavo: evropski jeklarski trg znaša le 90 md €, čeprav zaradi kitajske eksplozije uživa (začasno?!) renesanso.
Ne bo šlo niti brez ultratrdih visokotemperaturnih in korozijsko odpornih modernih kovin in keramike, ki bodo vse pomembnejše za izboljšanje površinskih lastnosti na cenejših osnovah. Zato pa gre tu za mnogo manjše količine, vendar pa enako pomembnost pri visokovrednih inovativnih izdelkih. Zato je naše geslo: za vsako uporabo najboljši material.
·        Na katerih področjih sta razvoj in uporaba naprednih materialov najbolj intenzivna?
Gotovo v medicini in elektroniki (IKT...). Vendar  se skoraj vse ustanovljene evropske platforme, torej vsi evropski gospodarski upi, usodno odvisni od materialov z novimi funkcijami in od pripadajočih tehnologij, kar (horizontalno) pokriva EuMat. Govorim le o industriji, ki pokriva le 25 % evropskega GDP? Nikakor, saj je dokazano, da tudi 75 % storitev živi neposredno od te industrije.

6. Izdelovanje polmerov iz lesa namesto iz nafte

 ·        Polimere smo doslej izdelovali iz nafte, sedaj pa so odkrili, da jih lahko tudi iz lesa. Koliko je ta način izdelave polimerov že razširjen?
Močno se je razširila uporaba lesnih kompozitov, kjer so nosilci del lesna vlakna, vezivo pa plastika, npr. v razmerju 1:1. najdemo jih v najsodobnejših avtomobilih, kot nadomestilo lesnih profilov in oblog v gradbeništvu. Prava revolucija pa bodo biokompoziti, praktično 100 % iz lesa, ki jih zlahka in poceni predelujemo v "umetni" plastiki enakovredne izdelke. Morda polimerci kmalu ne bomo več odvisni  od šejkov.
Les je cenena industrijska surovina, pod 0,5 €/t, Evropa je najbolj pogozdena celina (kar 75 %), porabimo pa le 2/3 prirastka. Pri proizvodnji papirja (200 mio t) zavržemo 30 % veziva (lignin), ki je naravna netaljiva plastika (duroplast). Zdaj uspeva predelava v termoplastični, torej taljiv lignin, ki ga pomešanega z visokotrdnimi celuloznimi vlakni, zlahka oblikujemo z vsemi plastičarskimi tehnologijami. Polindustrijska proizvodnja v Nemčiji ima še porodne težave, a ne za dolgo.
·        Kolikšen delež vseh polimerov je že izdelan iz lesa in kako se bo ta način proizvodnje širil v bodoče?
Delež je zaradi majhnih kapacitet, licenčnih pravic in nedokončanega razvoja in posledično še previsoke cene, neznaten, vendar pa obetajoče lastnosti in velika razvojna vlaganja (ameriški konzorcij bo v razvoj biokompozitov vložil 12 md €), zagotavljajo skorajšen velik razmak.
·        Kakšne prednosti (in morda tudi slabosti) imajo polimeri, izdelani iz lesa? Kakšne so značilnosti teh polimerov v primerjavi s tistimi iz nafte?
Cenena dolgoročno obnovljiva surovina je le ena od mnogih prednosti. Osnovni produkti bodo cenejši, lažji in trdnejši od sedanjih običajnih plastik.
·        So polimeri iz lesa uporabni na enakih področjih kot polimeri iz nafte?
Seveda, prav na vseh, in še na mnogih drugih. Še važnejši so gotovo "pametni" polimeri, ki jih je mogoče pridobiti s "transformacijo" lesa, v veliki meri z biotehnologijami.
Iz biopolimerov (les, škrob...) gensko spremenjene biološke “tovarne” proizvajajo “čudežne” vrste plastike: vsadke v telo z “nastavljivim” časom resorbiranja, potiskana embalaža, ki ji pojemo s hrano, kot odlično vezivo, kot sredstvo za pospeševanje rasti in celjenje ran, razstrupljanje pitne vode, nadomestek krvne plazme in mišičnega tkiva, kot lepilo za tkivo, kot inhibitorji razmnoževanja rakastih celic in virusov, za holografijo in hranjenje podatkov.
·        Ali so polimeri iz lesa cenejši od tistih iz nafte?
Zaenkrat ne zaradi majhnih količin in ogromnih razvojnih stroškov. Vložek materiala, energije in dela pa bo manjši kot pri predelavi nafte - torej kmalu tudi cena.
·        Kako lahko najbolj enostavno opišete proizvodnjo polimerov iz lesa (iz katerih delov, sestavin, lesa izdelujete polimere, na kakšen način itd)?
Kot pri proizvodnji papirne pulpe se ločeno proizvajajo celulozna vlakna, s termično ali biodegradacijo pa se vezivo tanin pretvori v termoplaste. Vse nato spet ponovno zmešamo.
spacer

 
NaMaT
spacer